SPAČENE ANEKDOTE SKOZ ASPEKT AVTORJA (nenavaden tekst) Pesmi, ki so na pričujoči jubilejni vinilni izdaji ob 30-letnici mojega samospevskega dela, so nastajale skozi vse tridesetletje in bile redne gostje na mojih nastopih, na ploščo pa pri nas niso prišle; na nosilcu zvoka so pri nas vse objavljene premierno. Nekatere tisti, ki spremljate moje delo, že poznate, koncepti pa, v katerih naj bi se prvič udejanile, nekako niso postali definitivni. Tole pred vami je zdaj definitiven koncept Spačenih anekdot. Takole gre:
ROJSTVO Pravšnje za minimalističen začetek. Koncept Spačenih anekdot sem s sabo nosil že dobro poldrugo desetletje, a se ni nikoli udejanil tako, da bi bil z njim zares zadovoljen; vsaj ne do priprave za izid pričujoče plošče, ko so pesmi, ki so želele iz predala, končno našle svoj prostor. Tale je nastala ob drugem rojstvu leta 2014 in bi bilo res čudno, če ne bi stala na čelu.
JESEN PRIHAJA Kantfest 2019. Pesem je nastala že leta 2010, leta 2011 pa sem jo prvič posnel v studiu Zagožen v Celju. Tisto različico sem osem let pozneje poslal na Kantfest, tam pa se je izkristalizirala druga, bolj ambientalna različica, ki naj obvelja.
NIKJER NE PIŠE Pesem s tem naslovom sem 2011 objavil na Hrvaškem, a melodija je bila povsem drugačna. S kitaristom Leonom Posedelom sem spomladi 2016 v ljubljanskem studiu Attic posnel nekaj pesmi v angleščini in slovenščini. Izvirnik pričujoče se je imenoval Toy Balloons in sem ga tistega leta izdatno promoviral na open micih po londonskih pubih. V Atticu sem se spomnil na Simona iz Cirene in davno besedilo iz 2011; sedlo je in ostalo v predalu do zdaj.
QUASIMODOVO OPRAVIČILO Tudi ta pesem ima londonsko zgodovino; z angleško različico Quasimodo's Apology sem februarja 2018 uspešno opravil avdicijo v Regent Studios; v žepu sem takrat imel solistično angleško različico iz studia Attic 2016, a ta je bila z napako. Zato je novo, slovensko izvedbo doživela lani v Melju z mislijo na pričujoči LP.
JARA GOSPODA Še ena iz Attica s Posedelom 2016 in z angleškim izvirnikom But. A Jara gospoda je le preveč privlačen naslov ...
VSE ZAUDARJA PO TIŠINI Pesem je z naslovom Skriti dnevnik Ane Dobe-Sedno nastala nekje v letu 2007 za enega tedanjih romanov. Ni se udejanila na soundtracku, naslov pa sem kmalu spremenil in jo posnel za hrvaški trg. Pri nas sem jo imel v rednem repertorju za literarne večere vse od 2007, jo posnel z Aleksandrom Cepušem za album Zgodbe iz prve roke, a jo pustil v predalu. Do lani, ko je meljski zrak zahteval svoje in je nastal nov posnetek.
ŠE VEDNO SE KLANJAM Pesem iz 2002 in posnetek iz 2021 (Melje). Ena bolj samozatajevanih, a končno na svojem mestu kot statement na čelu druge strani vinilne izkušnje.
LJUDJE Moja prva uglasbena pesem, vsaj resno. Z njo se je 1992 vse začelo. Da je nisem posnel do leta 2016, tudi nekaj pove. Ne o meni, o kitarah, ki niso nikoli prej zvenele dovolj spodobno zanjo. Posnetek sem 2019 poslal na Kantfest. Nisem ga spreminjal.
ZASE Zadnja iz niza pesmi iz Attica 2016, kjer je strata mlel Posedel. V angleščini z naslovom Fallin' Myself, Zase pa zato, ker je zame. Čisto enostavno.
SEDIM, STRMIM IN RAZMIŠLJAM 2002. Posneta že z Aleksandrom Cepušem 2016 v Ljubljani, a je izpadla s plošče Zgodbe iz prve roke, ker sva imela na njej eno trinajstminutnico in bi bilo preveč strmeti in razmišljati morda le prehudo.
PRIHODNOST JE PRIDNA, POHLEVNA GOSPA S Cepušem sva leta 2011 naredila band (trio) Brem. 2016 je še vedno obstajal, posneli smo ploščo Houdini kot priča, Prihodnost smo posneli, a je nismo uvrstili na album. Ostala je kot opomnik, da se ne bi ves čas šlepal sam.
SELITEV Pesem je nastala že 2010, ko sva se s soprogo selila iz centra prestolnice v severno predmestje. Lani je prišla prav kot nalašč, ko sva se preselila v moj kraj rojstva, kjer sem si končno sestavil skoraj vse koščke biografije za naprej in nazaj. Tudi delovne. Še sreča. Zato na lanskem jesenskem snemanju v Melju ni smela umanjkati. Sploh, ker je tako elegantno zašpilila koncept.
