V novi slikanici TRAVNIŠKE TRI so zbrane tri prikupne zgodbice o travniku in njegovih prebivalcih, namenjene Matjažku za lahko noč. Vsak večer mu starši pred spanjem preberejo ali pripovedujejo pravljico, ki ga popelje v svet domišljije.
TRAVNIK ŠEPETAJOČIH PRAVLJIC
Prva zgodbica pripoveduje o dečku Matjažku, ki nekega večera nikakor ni mogel zaspati. Starša sta pozabila na pravljico, brez katere njegov spanec preprosto ni hotel priti. Takrat se v sobo prikrade prijazna muha in mu prišepne skrivnost – obstaja čarobni travnik, kjer cvetlice v mesečini šepetajo pravljice otrokom.
Skupaj se odpravita tja, med dišeče cvetove in nežno travo. Tam Matjažek prisluhne čudoviti pravljici, ki mu jo zašepeta rman, in počasi potone v sladke sanje, zavit v srebrno svetlobo travnika.
Medtem ga starša in vse mame iz bloka v skrbeh iščejo po vsem kraju. A mama ga nazadnje najde – mirnega, spečega med cvetlicami. Nežno ga vzame v naročje in ga odnese domov, kjer ga spet ovije varno domače zavetje.
KRESNIČEK ŽAR ŽAR ŽARKO
V drugi zgodbici spoznamo srčnega kresnička, ki tudi v dežju ni ugasnil svoje lučke. Z njenim nežnim sijem je pogumno pomagal majhni mravljici najti pot nazaj v toplo, varno mravljišče.
Kresniček Žarko je nestrpno čakal, da pade noč. Sanjal je, kako bo s prijatelji nagajal osatu, ki je z bodicami ranil že kar nekaj krilc. A nebo so prekrili temni oblaki, z neba so začele padati debele kaplje in mama mu je rekla, naj raje ostane doma.
Toda Žarko je bil trmast. Na skrivaj se je izmuznil ven, v deževno noč. Dežne kaplje so ga kmalu zmočile in utrudile, njegova lučka je postajala vse šibkejša in v temi se je počutil čisto samega.
Tedaj je pod zlatico zagledal drobno, jokajočo mravljico, ki se je izgubila. Brez pomisleka ji je posvetil pot s svojo lučko, jo nežno vodil med travami in lužami, vse do toplega in varnega mravljišča.
Mravljica se mu je hvaležno nasmehnila in ga poimenovala "Žar Žar Žarko". To ime mu je kar zažarelo v srcu.
Ko se je vrnil domov, ga je mama zaskrbljeno pričakala. Nežno ga je okregala, a še bolj toplo objela. Žarko pa je kljub mokrim krilcem in utrujenosti zaspal s ponosnim nasmeškom – saj je njegova lučka nocoj razsvetlila pot nekomu, ki je to res potreboval.
ZAPUŠČENI TRAVNIK
V tretji zgodbici izvemo, da ob cesti stojijo lepo pokošeni, urejeni travniki, ki se svetijo v popolni ravnini. Med njimi pa je en sam, nekoliko zaraščen in zapuščen, ki ga nihče ne kosi in nihče ne pogleda dvakrat. Na njem raste plevel, osat bode mimoidoče, čebele in metulji ga raje obidejo, drugi travniki pa se mu celo posmehujejo.
A nekega dne se vse spremeni. Zajček, ki v strahu beži pred laječim psom, skoči prav na ta zapuščeni travnik in se skrije med visoko travo. Travnik ga nežno sprejme v svoje naročje – in mu s tem reši življenje.
Zahvalni zajček mu obljubi, da bo pomagal. Ko pade noč, pripelje s seboj živali iz gozda – ježka, srno, ptice in celo sovo. Skupaj, s trudom in veseljem, očistijo travnik plevela in zbodejo osat.
Zjutraj se travnik, obsijan z rosno svetlobo, blešči v svoji prenovljeni lepoti. Poln je živahnega brenčanja čebel in pisanih metuljev. Urejeni sosedje osuplo strmijo vanj, saj ne morejo verjeti svojim očem.
"Kakšna čarovnija je to?" šepne eden. Travnik pa se le nežno zaziblje v vetru in reče: "To ni čarovnija. To je prijateljstvo."
