BETAKVATRO IN ČASOVNA KAPSULA

Betakvatro, s pravim imenom Elizabeta, je bila ostarela šivilja, ki je zaradi sključene drže vedno gledala v tla. Nekega dne je tam našla starega, uničenega plišastega medvedka. Ker je bila nekoč odlična šivilja, se je odločila, da bo po njegovem kroju izdelala nova medvedka – modrega Bluja in rožnato Rozi. Podarila ju je trgovinici, vendar je želela, da ostaneta vedno skupaj.

Nekega dne trgovino obiskala deklica Loti z mamo. Nad medvedkoma je bila navdušena, vendar ni želela izbrati le enega, saj je čutila, da sodita skupaj. Ko jima je prodajalka povedala, da sta medvedka pravzaprav darilo stare gospe, ki ju je sešila, ju je Loti z veseljem odnesla domov. Betakvatro je tako s svojim dobrim dejanjem osrečila deklico.

Betakvatro in časovna kapsula je knjižni prvenec Dee Černe. Čeprav je avtorica že pred tem napisala nekaj zgodbic, ki niso bile izdane pri založbah, so te v tiskani obliki kljub temu razveseljevale otroke v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, kjer Dea dela kot vzgojiteljica v dijaškem domu. Ideja za Betakvatro se je porodila na nenavaden način. Prijateljica je Deo prosila, naj napiše zgodbico o dveh medvedkih. Sprva je dvomila, da je o medvedkih mogoče povedati še kaj novega, a se ji je prava ideja porodila med veslanjem s kajakom.