VEČERNE, VEČEROM RAZDANE ...

Zrelo zrenje in občutenje sveta in življenja, sprijaznjenost, modrost, ki jo nabere človek s časom življenja, avtor spretno in z izčiščenim izrazjem vkomponira v ritmične verze. Ti božajo, grebejo, dejstvujejo in prijetno presenečajo s številnimi novobesednimi tvorbami, kar učinkuje sveže, izvirno in izrazno zanimivo.

Tri pike, ki so kot ločilo prisotne skorajda v vseh pesmih, lahko pomenijo nedorečenost, prostor za razmišljanje in lastno izkušenjsko interpretacijo. Skladajo se z vsebinsko zasnovo, puščajo bralcu, da soobčuti, po svoje nadaljuje in razvije …

(V uvodu zapisala Blanka Erhartič Kralj.)