Iztok Osojnik: v naslonitvi na števila Sedmak ni sam med pesniki. Gre za širši krog pesništva in zgodovinske avantgarde. Spomnimo se na primer samo ruskih futuristov in njihovih sopotnikov: Hlebnikov, Pasternak, Mandelštam in še kdo, ki so vsi številom pridali usoden pomen za pesniško ustvarjanje. V njihovi poeziji so določena števila omogočila vzpostaviti most med poezijo in presežnim, univerzalnim podtaljem. Števila, na katera so se opirali, so se dotikala najglobljih temin bitja in zakonitosti zgodovine in vesolja, razkrivala so temeljne navezave in iztočnice pesniškega ustvarjanja. Tu ne mislim samo na zunanje pesniške oblike, kot je na primer v zbirki večkrat zapisani nerimani sonet, ali celo pesem napisana v obliki trikotnika, ki naj bi ponazarjal piramido, se pravi geometrični lik, ne, števila ne ponazarjajo samo zunanje klasične pesniške forme, ampak neko bistveno značilnost samosvoje razsežnosti pesniške govorice, njeno zgradbo in strukturno bit, njen avtentični postopek, kot bi zapisali literarno znanstveni sodobniki ruskih futuristov, bolj znani kot ruski formalisti. In še več. V končni fazi ne gre samo za pesniški postopek, ampak za način samorazumevanja in samorazkrivanja pesnika, ki si z omenjenimi orodji (matematičnimi in metafizičnimi referencami), omogoči seči v globine svojega biti.

Matej Krajnc

dne