Včeraj smo se udeležili odprtju razstave ob zadnji številki revije Dialogi v Univerzitetni knjižnici Maribor. Ta dogodek ni pomenil le zaključka ene najstarejših slovenskih kulturnih revij, temveč tudi tiho slovo od pomembnega dela mariborske kulturne zgodovine

Ko razmišljamo o kulturni identiteti Maribora, se Dialogom skoraj ni mogoče izogniti. Bili so več kot le literarna revija. Kot prostor razmisleka, razprave in kulturnega samoopredeljevanja so več kot pol stoletja soustvarjali intelektualni utrip mesta – in širše Slovenije. 

Posebno težo ima že njihov začetek. Dialogi so bili osnovani leta 1965 v Mariboru, in to ravno pri naši založbi. Pomembno je, da revija ni nastala v Ljubljani, temveč v drugem največjem slovenskem mestu. Prav v tem je bila njena moč – omogočala je razvoj misli zunaj »prestolniškega« okvira in s tem ustvarjala drugačen, samosvoj glas.

Nastanek revije je med drugimi omogočil Jože Košar, ki je bil pri Založbi Obzorja sprva zunanji urednik, od leta 1960 do 1973 pa glavni urednik in direktor. V prvih desetletjih so imeli Dialogi izrazito literarni značaj – objavljali so poezijo, prozo in eseje ter povezovali generacije (mariborskih) intelektualcev in ustvarjalcev. 

Revija je pritegnila številne pesnike, prozaiste, esejiste in kritike, od uveljavljenih do tistih, ki so svoj glas šele oblikovali. V začetkih revije sta v uredniškem odboru sedela tudi Drago Jančar in Tone Partljič.  V reviji so do leta 1994 objavljali številni vidni slovenski avtorji, kot so Vitomil Zupan, Tomaž Šalamun, Boris Pahor, Feri Lainšček, Andrej Brvar, Tomo Virk, Aleš Šteger, Mila Kačič, Erika Vouk, Janko Glazer, Vinko Möderndorfer, Anton Ingolič, Janez Menart, Veno Taufer, Janez Vrečko, Boris A. Novak, Ivo Svetina, Kajetan Kovič, Drago Bajt, Mitja Čander, Lojze Krakar, Jože Snoj, Janja Vidmar itd. Vsa ta in mnoga druga imena pričajo o širokem vplivu in literarni teži te revije. 

V mestu, ki se pogosto sooča z vprašanjem lastne kulturne identitete, so Dialogi igrali posebno vlogo, saj so bili:

•  platforma za lokalne avtorje, na kateri so številni ustvarjalci prvič dobili prostor in prepoznavnost,

•  prostor refleksije mesta, na katerem se je premišljevalo o njegovih krizah, razvoju in napetostih,

•  kulturni most, ki je povezoval lokalno ustvarjanje z nacionalnim in mednarodnim prostorom.

V tem smislu je bila revija tudi simbol kulturne vztrajnosti Maribora – mesta, ki se pogosto znajde v senci Ljubljane, a kljub temu ohranja močno lastno intelektualno tradicijo. 

Prav v tem pogledu ne moremo mimo dejstva, ki ga je v govoru navedla ga. Emica Antolčič, ki je leta 1991 postala članica uredništva revije Dialogi, leta 1994 pa postala njihova glavna in odgovorna urednica: Dialogi niso bili nikoli prepovedani, kot je bila iz političnih razlogov ukinjena revija Perspektive, a se je z leti potihoma zmanjševalo lokalno sofinanciranje, kar je med drugim pripeljalo do sklepnega dejanja druge najstarejše tovrstne revije v Sloveniji. 

Po letu 1994 je izdajanje prevzela Založba Aristej in revijo preoblikovala v revijo za kulturo in družbo. Aprila 1999 so se Dialogi kot prvi partner iz Slovenije pridružili Eurozinu, mednarodnemu medmrežju, kar kaže na relevantnost revije tudi izven slovenskega prostora.

Leta 2025 je revija po več kot šestdesetih letih prenehala izhajati. Ob tem se zdi, da ne izgubljamo le ene publikacije, temveč pomemben prostor razmisleka, ki ga ni mogoče zlahka nadomestiti. Njena dediščina ostaja dokaz, da lahko tudi izven največjih (kulturnih) centrov nastajajo vsebinsko močni in vplivni projekti – hkrati pa opomin, kako krhki so takšni prostori, če nimajo stabilne podpore.

Dr. Meta Kordiš, urednica za neodvisno kulturo od leta 2016 pravi: »Na žalost s prenehanjem izhajanja revije izgubljamo vsi. A največ Maribor in njegovi prebivalci, saj jim je revija dajala glas in vidnost.« Zapira se eno poglavje, hkrati pa se odpira vprašanje, kdo bo v prihodnje prevzel ta prostor – in kako ga bo oblikoval.

Na spodnjih slikah je vidno, kako je izgledala naslovna stran 1. številke revije v letu 1965 in skozi kakšen proces je šla do današnje podobe. Vsem organizatorjem razstave čestitamo, bralce pa vabimo k ogledu razstave, ki bo za javnost odprta vse do 4. maja v prvem nadstropju Univerzitetne knjižnice Maribor.

 

Tjaša Zalta

dne