OB JUBILEJNI IZDAJI DISCPLINE KIČME
Leta 1981 je pri založbi Jugoton izšel zdaj znameniti album Paket aranžman. Na njem ste lahko slišali tri beograjske zasedbe, ki so takrat vzbudile precej pozornosti: šlo je za Šarlo akrobata, Električni orgazam in Idole. Govorilo se je, da je sprva bil na spisku tudi Bajaga, takrat še ritem kitarist (in so-avtor nekaterih pesmi) zasedbe Riblja čorba, a na albumu se s pesmijo Pustite me, druže naposled ni pojavil. V zasedbi Šarlo akrobata so igrali mladi glasbeniki, ki so v svojih avtorskih pesmih iskali drugačne, drznejše izraze od tedajšnjih splošno uveljavljenih rokenrolovskih ali pop manir, pozneje tega leta pa so izdali tudi samostojni album Bistriji ili tuplji čovek biva kad …, ki sodi med najbolj cenjene albume t. i. jugoslovanskega rocka. A Paket aranžman je pomenil kolektivni nastop z avtorsko močjo, ki je takrat dodobra zatresla glasbeno sceno pri nas. Ta nastop je pomenil utemeljitev pojava, ki so ga poimenovali novi val, pri nas pa je nastopil kot prvi postpunkovski pojav na tedajšnji sceni, definirani s pop festivali, diskom in nekaterimi prog-rockovskimi zasedbami. Navedene tri beograjske zasedbe, skupaj z zasedbami Prljavo kazalište, Azra, Haustor (Hrvaška) in Lačni Franz (Slovenija), so v začetku osemdesetih tvorile železno jedro glasbe, ki ni marala za klišeje, obrazce in oblast. Prljavo kazalište so kot protopunkovski bend nastopili sceno že nekje vzajemno z ljubljanskimi Pankrti, ki so bili navdih za večino mladih bendov prve polovice osemdesetih (Johnny Štulić iz Azre je celo zapisal: brijem bradu, brkove, da ličim na Pankrte), Šarlo akrobata pa so se po izidu že omenjenega prvega albuma razšli in se razdelili v dve zasedbi: Disciplina kičme in Katarina II, pozneje Ekatarina velika.
Disciplina kičme je bil glasbeno najbrž najnenavadnejši bend na sceni: Dušan Kojić Koja ali Zeleni zub je bil pravo kraljestvo v eni osebi: pisal je pesmi, glasbene članke, oblikoval ovitke plošč in s svojim igranjem basa vplival na številne glasbenike, ki so v glasbi Discipline kičme (upravičeno) slutili skoraj popolno svobodo glasbenega izraza. Medtem ko je v klasičnem rockovskem bendu ritmična sekcija tista, ki daje melodični t. i. “bottom”, je pri Disciplini šlo za utemeljitev ritmične sekcije kot osnovne glasbene celice, ki pokriva vse sfere zvoka. Koja je svojo glasbo seveda barval z različnimi inštrumentalnimi dodatki, ki pa so zgolj dopolnjevali osnovno zgodbo.
Album Sviđa mi se da ti ne bude prijatno je kot prvenec nove zasedbe izšel leta 1983; takrat so Električni orgazam že zaključevali svoje novovalovsko obdobje, Katarina II je postala Ekatarina velika, Idoli pa so priobčili svoj komercialno najuspešnejši album Čokolada. A Disciplina kičme ni marala ne za novi val ne za alternativni/eksperimentalni rock: bila je zunaj vseh teh kategorij, kar postane jasno že pri prvih takitih uvodne pesmi s plošče – Nestani ih. Pesmi so z izjemo dveh (zadnja na strani A je segala čez 5 minut, zadnja na strani B pa čez 4) bile zelo kratke in jedrnate, prav takšna pa tudi besedila, ki niso sledila nobenim ustaljenim vzorcem s kiticami in/ali refreni. Zvečine je šlo za udarne enopovednice, ki so z izbrušenim jezikom, večkrat na meji (ali čez mejo) absurda in medbesedilnosti, prinašale svež koncept tega, kar naj bi pomenilo besedilo v rockovskem bendu. A saj Disciplina kičme tudi vobče ni konceptiral ničesar klasičnega. Oster in igriv pristop do jezika je Kojić obdržal skozi vso kariero, tudi ko je Disciplino kičme popeljal onkraj meja bivše države.
Na plošči je tudi pesem Pečati, ki je nastala že v času zasedbe Šarlo akrobata. V njej slišite odlomek iz himne Hej, Slovani, ki je vkomponiran v samo strukturo pesmi. Sviđa mi se da ti ne bude prijatno je bila neke vrste butična izdaja z omejeno naklado, za produkcijo pa je poskrbel sam Kojić s pomočjo Tonija Jurija in kitarista Antona iz zasedbe Partibrejkers, ki se je podpisal kot Rifi Rif. Na albumu je bobnal Srđan Todorović Žika, nekaj posebnih gostov pa je prispevalo te ali one zvočne učinke. Posebej je na plošči omenjen Kele, Nenad Krasavac, bobnar, s katerim je Koja pravzaprav ustanovil Disciplino, a Keleta je nato zamenjal Žika.
Ker je prvenec Discipline kičme s svojo omejeno naklado skorajda takoj po izidu postal kulten, je to pomenilo dobro odskočno desko za nadaljnje delo zasedbe, zlasti za Kojo, ki se je pojavljal še v drugih umetniških vlogah, med drugim v takisto kultnem srbskem filmu Strangler vs. Strangler Slobodana Šijana. Zasedba je pri slovenskem “uradnem samizdatu” Dokumentarna leta 1985 izdala mini album (EP), pri Helidonu pa leta 1986 drugo veliko ploščo Svi za mnom. Ob štiridesetletnici izida prvenca je spet na voljo vinilna izdaja pri izvirni matični založbi; dolgo pričakovani ponatis albuma bo zagotovo pomenil vnovična pretuhtavanja in zlasti poslušanja ene najpomembnejših avtorskih zgodb na naših nekdanjih skupnih tleh.
M. K.
